V imenu ljubezni

V imenu ljubezni verujem najprej v to, kar se je v srce zapisalo z veliko začetnico. Dovolj mi je že to, da vem, da tudi zame tam nekje bije neko naklonjeno srce. Kdaj se bosta srečali dobri misli najini, skriti obe na dnu srca, obe željni uresničenja? Kaj si bom izprosila, če bom le dovolj vztrajno verjela v moč besed molitve, ki jih neprestano ponavljam? Ko bom to zares živela, bom vse imela in ničesar drugega več ne bom želela. To je moja skrita želja, ki jo gojim že kar živim in iz dneva v dan odkrivam, da le še zanjo gorim. Razlog si mi, da živim, nekoč k Tebi priti si želim in zato prav vse storim, da Te ponovno zadobim, saj Te najdem vsepovsod, naj hočem ali ne, zakaj vse tod, še dlje ko seže moj pogled, se razprostira delo Tvojih rok, vse to je božanska moč Tvojih misli. Tudi jaz sem bila v tej Tvoji zamisli – nekega dne si me poklical v življenje, poklical si me po imenu in me zvesto spremljal na vsakem koraku. Izbral si mi poslanstvo peti hvalnico. Tvojemu presvetemu Imenu, na svoji poti Zate zbirati majhna dobra dela in da bi vedno se zavedala, da rastem v svoji majhnosti, saj v svojem srcu nosim del Tvojega neskončnega Neba. Danijela Premzl