
Življenjska pot nas vodi skozi čas
ravnine, vzpetine, strmine prehodi vsak od nas.
Malo peče malo boli, ko padeš na vse štiri.
Brž se poberi in nadaljuj pot čaka te še veliko preprek in zmot.
Malo sem, malo tja in veseli se, da še daleč je do cilja.
Uči se in opazuj, ničesar ne obžaluj.
Veselja in radosti ter polno glavo modrosti lahko nosiš s seboj.
Ljubezen seješ, žanješ strast ne bodi nikogaršnja last.
Kdor te ne ceni in spoštuje, te samo obrekuje za take ni vredno upočasniti korak
potem te lahko zmede prav vsak.
Korakaj naprej kot pravi vojak.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!