
Ne le od tebe in mene,
odvisno je od vseh,
kam tone ta svet,
za kakšen obet
je namenjen nasvet.
Marsikaj prebudi misel,
ki družbo si išče,
še v dejanja požene.
Kaj podpira beseda,
ki je brez nadzora,
vse upe preganja,
prerada vznemirja?
Prihodnost ustvarja
zanj, zate in zame
in za komaj rojene
prihodnje težave.
Naše misli, besede
pač niso svobodne,
vse vesolje zapiše,
jih pomni in vrne.
Le naj bodo previdne,
odkrite, poštene,
a spoštljive, obzirne,
miroljubne, ljubeče.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!