
Tako tiho izgine ter
v stare kamnine ponikne
in ob jesenskem dežju
spet na plano pride
voda v jezero.
Razteza se onkraj jezera
dežela kraška
in čisto tiho v jeseni
svojo čudovito,
ob soncu razigrano
naravo pospravlja.
Dežela onkraj jezera,
kjer stoji moja
rojstna hiša stara
in več nihče ne odpira
njena vrata.
Onkraj te dežele
sem svojo mladost preživel
in čudovito naravo spremljal
ter se ob Cerkniškem jezeru
sprehajal ter prisluhnil
zvoku čudovite narave.
Dežela onkraj jezera
se je danes spremenila,
a spomine je še vedno
na moja mladostna leta ohranila.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!