
Prvo obarvano listje že odpada z dreves.
Ne vem, je kriva jesen ali poletna suša.
Šolske počitnice se iztekajo.
Pred vrati je spet pouk in nove šolske skrbi.
Poletne romance počasi tonejo v pozabo.
Polja se praznijo,
ptice se zbirajo v jate.
Poletele bodo v toplejše kraje.
Na cestah pa vrvež ne pojenja.
Delo, počitnice, vseeno je. Ljudje smo jezni, nestrpni, neučakani.
Tako je vsak dan, vsako leto je le še večja zmeda.
September prihaja in jesen z njim.
Življenje se bo vrnilo v ustaljene tirnice.
Vročina bo popustila,
napetost v ljudeh prav tako.
Vrnitev v normalni ritem vsakdana je pravo olajšanje.
Je kot jutranja rosa v septembru,
kot otožen deževen dan,
kot prijazno jesensko sonce,
kot topel objem dveh, ki se imata rada.
September prihaja,
veselimo se.
JeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!