
Vedno znova sem zaljubljena v življenje.
Tako lepo je biti, se veseliti, srečo užiti
in jo z drugimi deliti,
tako lepo je brez zadržkov ljubiti.
Tako lepo se je izpeti, se vedno znova
razdajati.
Tako lepo se je v peskovniku igrati,
sodelovati v debati.
Tako lepo si je svet brez gorja predstavljati,
tako lepo je pozitivnim mislim verjeti,
najlepše je koga objeti.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!