Nepopustljive trditve
zmot so trdnjave,
vanje se zatekamo,
negotovost prikrivamo.
Za videz se skrijemo,
si tehtanja ne dovolimo,
resnici in srcu se upremo,
da se drugim zapremo.
Trditve so kot obzidja,
še s trmo utrjena,
z lažjo okrepljena,
pred vestjo zavarovana.
Trdožive trditve,
vsevedne in zmotne,
so okopi oholosti,
k ljudem niso mostovi.
Pod težo sebičnosti
besedni jez popusti,
odnaša pomoč in mostove,
pravičnost prikliče.
Po jezu, trdnjavi je le spomin,
nam vsem v opomin,
vabi v premišljevanje,
pravočasno obžalovanje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!