Prijeten mir me vso objame,
ko pomislim Nate, ko pomisliš name,
ki najsvetlejši si mi vzor.
Ni beseda Tvoja vedno mila, sladka,
a v njej počiva vsa resničnost.
Vidiš me naravnost v srce –
prebereš moje misli,
še preden se jih sploh zavem.
Obličja Tvojega še ne poznam,
ne barve Tvojega glasu,
vem pa, da Te vedno najdem tam,
kjer je doma Ljubezen.
Danijela Premzl
Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!