
Da bi vzljubila vsakdanje dolžnosti,
da bi znala pravilno izbirati,
da ti preteklosti ne bi bilo potrebno obžalovati,
da bi našla svoj jaz,
da bi bila vedno na pravem mestu,
da bi potrdila in opravičila svoj obstoj,
da ne bi bila težko prebavljiva,
da bi vztrajala dan za dnem do konca.
Da bi vedela to, kar je vedeti potrebno.
Da bi videla samo to, kar je videti vredno.
Da bi se vedno znova pravilno opredeljevala.
Da bi na koncu zmagala.
Da bi obdržala smisel za humor.
Da nič ne bi bilo nemogoče.
Da bi pozabila, kaj je to strah.
Da bi te vsi imeli radi.
Da bi bila magnet za družbo.
Da bi še dolgo imela dobro službo.
Da bi se čim večkrat počutila enkratno.
Da bi ti bilo življenje lepo.
Da bi se imela čemu čuditi.
Da bi ostala takšna, kakršna sem:
dekle, ki se veseli, če more kje pomagati,
dekle, ki se uči življenje osmisliti,
dekle, ki je hvaležno za dar vere in za drobne vsakdanje stvari,
dekle, katere duša poje hvalnico svojemu Stvarniku,
dekle, ki slabega ne želi ne za sebe ne za soljudi,
dekle, ki jo navdihnejo vzorniki…
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!