Dolenjska;
kraj, kruh, krog
majhne domovine,
ki jo otrok obide
bos vsenaokrog.
Domovina:
vas, vasica, zaselek,
govorica človeških lic,
v kozolcih in sodih pridelek
in vračanje ptic.
Pa še:
voz, vol, vonj,
stare slike na zidu,
na trdno postavljen dom,
pokopališče na hribu.
Prostor med temi mejniki
vnaprej je določen, dan.
Vanj se vrnemo kakor po bridko veliki skušnji,
z romanja kakor s tujine
na svoj poslednji dan.
Takrat se krog čudno razširi
in sam v sebi zaključi
in ti postaneš kresnica
v pravečni luči.
VIR: Tone Pavček: PESMI IN LETA. Dob pri Domžalah: MIŠ, 2008.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!