Postala sem del neskončnosti (Nebo se je izpelo)

Nebo se je izpelo, vse, kar je imelo, je bilo ogromno zvezd, kakor dobre rime, ki razkrijejo spomine. Nebo je zastrlo bolečino, zmagalo je nad mano in me vzelo s sabo v neskončno modro. Tako sem se zbudila in ugotovila, da sem prestopila prag neskončnosti, da sem tudi jaz postala rima, ena izmed mnogih, ne najlepša, ne najslabša, a vendar dragocena, vredna svojega imena. Med zvezdami posedam, zvečer odenemo nebo in si vedno znova izmišljujemo pravljico za boljši jutri, otrokom za lahko noč, in mirne sanje izberemo. Tako brezčasna sem postala breztelesna misel, ko se pesem bo rodila, me od mrtvih obudila, takrat bom lahko živela v vaši zavesti. A poprej me morate poklicati in si močno zaželeti nekaj lepega. Morda pa se izpolnijo vam želje, jaz bom prosila Stvarnika, da vam da najboljše. Danijela Premzl