
Zaljubljena v življenje
se že od prvega trenutka
prepustim občutku,
da me vodi,
kamor si srce želi.
Vse zvezdice v očeh so zate,
čeprav jih bom pogrešala,
ko vse bom tebi dala,
ker sem jih težko dobila,
a s teboj se bodo iskrile še bolj bleščeče.
Nekaj me objame
in takoj se zavem,
da sem tam, kjer ne smem biti
in kjer se nočem pregrešiti:
tam sem, kjer si ti,
a prav zaradi tebe se nazaj držim.
Ne vem, če ti moja bližina pomeni
isto kot meni tvoja neizprosna kritika in strogost v očeh.
Ostani še naprej zvest svojim načelom,
na katera že od nekdaj prisegaš
in s svojo izpovedjo počakaj vsaj do jutri,
da preverim še dolžnosti,
ki naju morebiti še združujejo,
ker le skupaj sva jim kos,
ko se vedno znova ogrevava za nekaj novega.
Težko pričakovani trenutek sprave
po včerajšnjih urah mučne tišine
me navda z upanjem,
da je kriza že mimo
in ni več dolgo,
ko mi boš stisnil roko
in mi dejal,
da je prijateljstvo predragoceno,
da bi lahko kar iz vodenelo -
mene bi bolelo,
če bi se zares končalo.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!