
Bila sem še mala,
ko sem se zbala,
ko je pravljica nastala,
da ni preveč dobra,
da bi jo za brati dala.
Nanjo sem bila zelo ponosna,
saj sem jo tudi ilustrirala,
vsem sem jo pokazala,
saj bila je moja mojstrovina.
Z njo sem se izkazala.
bila je res nekaj posebnega,
še nikoli slišana.
V njej je kot glavna junakinja
nastopala deklica po imenu Priscila,
ki se je na koncu srečno zaljubila.
Te pravljice pa ne bo nihče več bral,
ker se je z leti izgubila
in vse kaže, da je nazaj ne bom dobila,
a vam sem jo omenila zaradi tega,
ker me je ponovno v srečno otroštvo vrnila.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!