
V iskanju besede,
ki je kakor zavetrje,
pred nevihtami življenja zatočišče ;
nežno in nalahno, komajda opazno
se te spoštljivo dotakne,
a njen dotik pusti nepozabne sledi...
V iskanju besede,
ki je kakor požirek hladne studenčnice
ob pripekajočem soncu nekega
poznopopoldanskega avgustovskega dne
se razpre izsušeno srce, da vzcveti nevenljivo krhko sladko cvetje,
ki na svetu širnem nikjer enakega mu ni,
saj ga vsako zgodnje jutro napoji
srebrno čista rosa,
ki spoji se v eno z na skrivaj prelitimi solzami zanosa...
V iskanju besede,
ki je kakor drobna ptica pevka
sredi jasnega svobodnega neba;
četudi peti kdaj morda bi več ne želela, ji je pesem stil življenja,
kakor zrak, ki diha ga in kot peruti sanj,
ki jo poneslo lahko
kamorkoli si zaželi njeno
zvedavo bistro oko...
V iskanju besede,
ki ob njej lahko na novo zaživi
sleherno srce, ki si upa in želi
iti za skrivnostnimi klici nemirnimi,
ki vabijo za sanjami,
se zdi, kakor da življenja dnevi vsi
so namenjeni
dopolnjevanju mozaika živosti
iz najdenih trenutkov neminljivosti...
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!