
Globoko v meni
je nekje prostorček,
kjer živim čisto sam v sebi,
je kraj, ga ni na pretek,
v njem obnavljam svoje vire, da ne presahnejo nikoli.
Ko enkrat boš ob meni,
bova skupaj cvetko poiskala,
našla tisti kraj, ga raziskala,
dopolnila, takrat ustavi se, poduhaj cvet, ne hiti.
Sanjam, da življenje
ima svojo težo, ceno,
da na svetu ni sivine,
da dnevi so dišeči, polni vsega… vse je lepo.
Nekje globoko
v meni je spoznanje,
da bogat je svet in naš,
če le imamo oči, da vidimo, srce, da vzljubimo,
in vedenje, da vse to ljubimo, kar nam je dano, od Boga zaupano.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!