Sem hotela pisati o rožah, cvetju,
ki so okras pomladi, poletju,
nas čudovit vonj omami,
nas iz sna predrami.
Naj pišem o ptičjem žgolenju,
petju ptic in o žvrgolenju
vsako jutro, dan pojo,
da nam je lepo.
Toda ne, pisala bom o letalih,
srebrnih pticah na nebu,
zato, ker onesnažujejo zrak,
a z njimi peljal bi se vsak...Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!