
Ne želiš moje pomoči,
ne želiš moje ljubezni,
ne želiš nič od mene,
niti da ti olajšam bolečine.
Preveliko je tvoje trpljenje,
ker ljubezen ne seže do tebe,
krvaveče so tvoje rane,
ker ne dovoliš bližine.
Ne želiš toplega objema,
ne želiš mojega dotika,
obstal si sredi življenja,
kjer ti vlada le tema.
Želim ti odpreti oči,
da greš proti svetlobi,
želim ti povedati,
da vse je v tvoji duši.
Vse je v tebi,
skrito globoko v škatlici,
samo jo moraš odpreti,
vanj pogledati in prepustiti svetlobi.
Tvoja duša hrepeni po svobodi,
ne želi več živeti v ječi,
preveč je bilo žalosti in teme,
dovoli ji, da zaživi novo življenje.
Podarjam ti svoje sočutje,
svojo ljubezen do tebe,
da bosta tvoja popotnika
pri iskanju poti do sebe.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!