
Človek ni gospodar,
je le dedič življenja,
da ga ohranja.
Sonce premika sence dreves,
medtem ko se v gozdu
parita samec in samica.
Drevo ozkih bokov ne pleše charlestona,
temveč kot častni stražar narave uresničuje
cvetenje in zorenje sadežev.
S pravico do izbire izmed številnih spolov
človek vstopa v vodnjak brez dna.
Človek je kot gora, kjer cvetejo encijan
in planinke, ustvarjena zato,
da se v naravi parijo gamsi in kozorogi,
nad skalnimi vršaci pa krilijo mogočni orli.
Tam živijo ljudje z zdravim podeželskim
razumom v sočutju z utripanjem narave.
Manfred Frank, naravni faktor uma, bi rekel:
Preveliko število psov pomeni zajčevo smrt.
Ideologije o prevzgoji novega človeka,
ki ga ne skrbijo več vprašanja smisla,
puščajo za sabo samotarskim zverem pot
za izpraznitev vsebine življenja,
s katerim zasmehovana človeška vrsta
ne more več nadomestiti argumenta
in uveljaviti ugovora smotrnega delovanja uma.
www.tatjana-malec.siKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!