Od kod prihajam?

Noben fizik ali filozof mi še ni znal povedati, kako sem prišla sem. Razvnema me uganka od kod sem prišla, kdo sem in kam grem. Pognala sem se v raziskovanje razkritja in spodbudila razpravo s predniki, ki so mi dali vedeti, da se bodo planeti nekega dne zrušili vase in se vrnili v neskončnost, ki jim zagotavlja ponovno vračanje v življenje. V to upajo in doumevajo v dobri veri. Vrnili so se res v isti prostor, od koder so prišli. Zastavila sem si vprašanje: Kdo sem? Nobenega trdnega zagotovila nimam, da sem to jaz, ki sem že bila. Nisem razrešila vprašanja nenehnega spreminjanja svoje prisotnosti. Včerajšnja jaz sem le pustila sledi tavanja nekoga, ki ga več ni. Nobenega domnevnega vira nimam, da bi rešila to vprašanje z zagotovilom: To si ti! Ker mene več ni in sta me čas in prostor razširila v ravnokar odigrani dogodek Ki se je v istem hipu odmaknil in sprostil prostor novemu, sem zavila v brezprostorsko in brezčasno sintezo večno spreminjajočega. Dano mi je bilo razumeti, da sem brezkončna v rojevanju, spreminjanju in vračanju, da sem izven zavesti časa, gib prejšnjega trenutka, globoka plast rasti v koreninah neobstoječe prihodnosti, nekakšen krožni način nastajanja, ki dežuje in se izliva v veliko reko večnosti – nenehno prihajanje in umikanje navzočnosti očem nenavzočega. Razpršena igra zavesti v ozračju z izvornim v neizvornem niču, usedlina mislečega Univerzuma, ki se v mojem jeziku ne more razodeti in zaradi neprenehnega spreminjanja izraziti iz iracionalnega v racionalno. www.tatjana-malec.si