
Muc naš tigrasti
nas vedno kratkočasi
s svojimi raziskovalnimi pohodi.
Kot ljubitelja klasične glasbe
ga presneto mika naš klavir.
Naša stenska ura
ga je čisto uročila,
kazalci, ki se po številčnici
sprehajajo,
pa se sploh ne zmenijo
za mijavkajoči glas,
ampak še naprej nemoteno
do pičice natančno odmerjajo čas.
Tudi redoljuben je naš muc,
saj vedno sili v omare –
seveda le zato, da bi preveril
naše delovne navade.
Da je nadarjen,
sploh ne dvomimo,
posebno še tedaj,
ko skupaj z mano bulji v zaslon -
če mi seveda uspe preprečiti,
da si za svoje počivališče
ne izbere kar tipkovnice.
Res škoda se mi zdi
takega talenta,
da bi na vekomaj ostal obsojen
na potikanje doma.
Res se mi vse bolj dozdeva,
da so rodu mačjemu
kršene osnovne mačje pravice,
saj zanje ni predvidenih ustreznih izobraževalnih ustanov.
Tako pa mucka našega izobražujemo in vzgajamo
kot laiki kar sami - za svoje dosežke
pa dobi namesto petke v redovalnico za nagrado raje
kakšno slastno mesno poslastico.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!