
Nisem iz kosti in mesa,
ne doseže me dotik,
Nisem viden prostemu očesu,
Sem del širnega neba,
In obiščem te v obliki sapice vetriča,
Te osvežim v hladni reki,
Me obiskuješ v prostranih gozdovih,
Nevede sem povsod, čeprav nisem ob tebi,
Da bi prijel tvojo dlan,
Stisnil te k sebi in te tolažil,
Da bi mi zaupala, kaj te skrbi,
Da bi me objela, ko te žalosti,
Bom pa vedno košček tebe,
Del tvojega srca,
Drobtina upanja, del spomina,
Misel, ki te obiskuje v sanjah,
Dežna kaplja, ki se ustavi na tvojih ustnicah,
Sončni žarek, ki te nežno boža,
Meje niso, tiste ki nas omejujejo,
Nekoč bova združena v eno,
Kot neskončna energija,
Ki se pretaka med nama,
In bova kot naša ljubezen večna,
Nesmrtna.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!