Ljubezen je popolna, brez madeža

Ta trenutek čutim, Nekaj neotipljivega, Kot sanje, Nekaj večnega, Se v mojih očeh zrcali, Čas ne obstaja, Je le utopija, Vse strani življenja, Stiskam v dlani, Sočasno vsak dražljaj, impulz, Združen v enem, Na dosegu notranjega vzgiba, Neskončnost dojemam, Igrivo zajemam, Tisto, kar mi je bilo nekoč nedosegljivo. Ljubezen je tista, Edina čista, brez madeža, Lahko nas osvobodi oklepa, skrbi, Navdih je norosti, In čar mladosti, Te pogleda bežno, Objame nežno, Ko čakaš na neizbežno, Zazrt v njene oči zaspiš, Pozabiš na vse skrbi. Njene oči se svetijo, Nikoli ne pojenjajo, Stalen so dotok, neusahljivi vir energije, Ta hip sva oddaljena drug od drugega, Kot lesketajoči se zvezdi, Sredi nekončanega vesolja, In med nama so prostrane galaksije, Toda drug v drugem bijeva, Enoten ekosistem, Ki se ne boji slovesa, Sva in bova ostala eno, Sva ubeseditev lepote, ki se svobodno razteza, Prekrije dneve, polne sivine, Napolni te topline, Skrita v morskem valu širnega oceana, Nikoli nisva bila vpeta v lastne korenine. Ničesar si nisva nikoli želela, nikoli prav zares iskala.