
Ko se zdi, da že ničesar ni,
kar bi polepšalo dni,
ostane misel na bližnjega..
Dotik z njim mu poboža dušo,
jutro je lepše,
če se zbujamo ob njem.
Predvsem pa je čudovito spoznanje,
da nikoli nismo sami.
Človek pač rad deli srečo in žalost z nekom...
ne s komerkoli,
s tistim, ki mu zaupa,
v katerega verjame,
ki ga ima preprosto rad.
Naj bo Valentinovo dan za vse,
ki se imajo (mo) radi.
JeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!