
Na biserni ogrlici
se je ustavil sončni hip.
Mlada luč.
Mehkobno božanje.
Sklanjatev cvetja
z veščino sončnega žarka.
Blues svetlobe na koži.
Vstop v kraljestvo čutov.
Calypso na utripajoči žili.
Iz kapele luči
v toplo razročje mnogoterosti.
Resnica, ki jemlje moč kamnu.
Zlati pršec, ki pada na obraz.
Pretakanje skozi stvari.
Molk, ki zgane ustnice.
Izžarevanje subtilnega.
Kot dar vinskega opoja v jagodi.
Počitek leska na pregibu dlani.
Žareči mahagoni, ki sanja večer.
Ne zalivaj me v listje, ki pada.
Moja pomlad je daljša.
Potrkaj me po lesu.
Oči te božajo po toplih sadežih.
Berem te v jeziku draguljev,
znotraj njihovega oboda na ogrlici.
www.tatjana-malec.siKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!