
Jaz sem znotraj,
ti si zunaj.
Oba sva brez ključa.
Deliva si dva svetova.
Tiplješ me skoz tančico občutij,
da bi me odklenil, odkril in doumel.
Jaz sem v drugem času.
Ženem iz zemlje in klijem.
Ti si značilen za hrup sedanjika.
Življenje potrebuje umik.
Beg s prizorišča kaosa.
Potrebuje samoto in temeljit premislek.
Odgovor koliko človeka je v njem.
Koliko oblečene golote je prikrite v času.
Kolikšna je miselna moč besed.
So stvari, o katerih ni mogoče spraševati.
Pri koreninah je tišina in samota.
Nad njimi eksplozivna zmes protislovij.
Zgoraj je plug in meč.
Znotraj je beseda, ki odpira oči
in poglobi motrenje v težnostnem polju bivanja.
Bit se presega v lastno duhovno vsebino,
ki je njena nerazdružljiva lastnost
brez mnogoterih meril za odkrivanje
realnosti izven resničnosti,
ki ustreza realni potrebi.
www.tatjana-malec.siKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!