Gledam tvojo sliko
in sprašujem se,
kaj ti sploh pomenim
ali rad me imaš.
Slika črno-bela
opazuje me.
Pravi da si tam,
a ti ne javiš se.
Samo se počutim,
ko vidim, da te ni.
Vsa barva, kot na tvoji sliki,
na svetu mi zbledi.
Svet je nem in prazen
kot slika brez barvil.
Ne vem, kaj naj še rečem,
zato samo molčim.
(Pesmico je napisala Leila, 10 let)Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- LLouise·
Bravo, Leila, meni je pesmica zelo všeč, sploh pa, če pomislim, kako mlada si jo napisala. Le tako nadaljuj, mislim, da imaš dar za poezijo. Lep pozdrav, Louise.