
Napisal pesem poet,
prelep je ves ta svet.
Dekletu iz ljubezni,
podaril cvet ji rdeč...
So mamca dejali.
sem bolna že stara,
me zemlja je dala,
me v sebe bo vzela...
Tamkaj na ulici je otrok.
revež v mrazu bosonog,
kje zdaj so mu starši,
jih sam išče naokrog.
V križišču zgodi se nesreča,
zijal je veliko, jih kar mrgoli,
vendar vsi le telefone imajo,
drugače pomagati ne znajo...
Je kritiziral dajal nasvete,
a sam ni imel te sreče,
so pretepli še okradli ga,
da spet prazen žep ima.
Takšni smo mi ljudje,
vsaka kitica dovolj govori
včasih nekdo potrebuje moči.
Ne glej da je prihodnjič ne boš ti.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!