Ponovno zvečer premišljujem,
v domišljiji tvojo podobo uzrem,
vedno bolj topla kot pečka,
vabi me k tebi.
Ne želim več početi,
kar počela sem doslej.
Želim si oživeti,
se hrabro upreti
skušnjavam Sveta.
Najin je najlepši svet,
v veliko čudes je odet,
bogatijo vrtovi ga,
ga hranijo - za oba.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!