Sama le opazujem, se nasmiham,
z glavo zmigujem,
res prave so face te šeme,
med njimi dekleta,
z oči jim žari,
čeprav so coprnice tri.
Fantje kar malo bahavi,
vsi gusarji so v oblačilih pravih,
a dež jim obraze je spremenil,
barvo razmočil, razlil,
zdaj so kot pare uboge, jokave,
nekako so cmerave…
Veselje pa ostaja se smejijo,
vsak svojo podobo častijo,
krofe jedo, rajajo, kričijo,
prijateljujejo coprnice to je špas,
minil bo torek, pustni čas.,
utihnil bo norčavi smeh in glas.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!