Prisluhni pesmi v vetru,
z menoj se veseli
tujino zdaj zapuščam
dolge dni noči.
Grem tja kjer sije sonce,
kjer rod moj še živi,
morda me ugleda mati,
vem ona še živi.
Mi pismo je pisala,
me videti želi,
a čutil jaz sem v sebi,
da solza ji polzi.
Zdaj uboga obležala,
pošle so ji moči,
na me težko čakala,
še zadnjič govori.
Zapustil dom si domačijo,
v svetu sreče si iskal,
še roko mi podala,
je umrla sem spoznal.
Kaj ves denar mi vsi cekini,
srce joče trepeta,
zdaj ostaja le s spomini
negibna se smehlja..Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!