
Nedavno je Statistični urad RS objavil podatke o odpadkih v letu 2019 - koliko smo jih predelali in kako smo z njimi ravnali.
Prebivalec Slovenije je v 2019 proizvedel povprečno 514 kg komunalnih odpadkov, 19 kg več kot v 2018.
Ponovno bode v oči velika količina gradbenih odpadkov, ki med vsemi z dvema tretjinama zaseda piedestal. Prav njim smo se posvetili v lanskem letu, saj gradbene odpadke najpogosteje najdemo na divjih odlagališčih v naravi. Profitabilna in nadstandarna rešitev, ki omogoča zdesetkanje takšnih odlagališč, je reciklaža gradbenih odpadkov, ki bi ji očitno morali nameniti vedno več pozornosti.
2. mesto najpogosteje proizvedenih odpadkov zavzemajo komunalni odpadki - to so odpadki, ki se najbolj tičejo vseh nas. Njihova količina je v primerjavi z 2018 narasla za 5 %. Tolažiti bi nas moral podatek, da smo ločeno zbrali 2 % več odpadkov, a glede na podatke naše raziskave, da dejanska stopnja recikliranja plastičnih odpadkov dosega le okrog 33 % delež, je to bolj jalova tolažba in jasen pokazatelj, da je recikliranje le izhod v sili, pred zadušitvijo z odpadki nas lahko reši le preprečevanje njihovega nastajanja.
So pa mešani komunalni odpadki tisti, ki jih najpogosteje odložimo na odlagališča. Skupna količina odloženih odpadkov se je v 2019 po podatkih SURS povečala za skoraj 8 %.
Nestrpno pričakujemo tudi podatke o količinah zavržene hrane v 2019, za katere upamo, da bomo po dolgem času lahko zabeležili padec. Še posebej pa bo za analizo količin odpadkov zanimivo prihodnje leto, ko bomo dobili tudi 'odpadkovni epilog' letošnje krize.
Avtor: Katja Sreš
Vir: http://ebm.si/o/sl/

Zahodna Slovenija in Podravska regija prednjačita v količinah nastalih komunalnih odpadkov
Sorodne objave
EkologijaObresti ambicioznih podnebnih ukrepov: milijardne koristi, nova delovna mesta in boljše zd…
Okoljska organizacija Focus s konzorcijem Plan4Climate predstavlja raziskavo, ki kaže, da ambiciozni ukrepi za energetski prehod ne prinašaj…
EkologijaEnergetske skupnosti zadržujejo koristi v lokalnem okolju
S pospešenim razvojem tehnologij obnovljivih virov energije energetske skupnosti niso več ideja prihodnosti, temveč postajajo del sedanjosti…
EkologijaObnova narave mora postati osrednja državna naložba v varnost
Slovenija se sooča z vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami. Dosedanji odzivni mehanizmi - civilna zaščita, proračunske rezerve in pomoč hum…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!