Ko bi lahko poletela med zvezde
Pozna noč je, svetle zvezde osvetljujejo nebo, gledam jih in nisem srečna, meni v srcu je hudo. Je govoril, da me ljubil bo do konca svojih dni, in trdno mi je obljubil, nikdar me ne zapusti. Ko v srečo sem verjela, duša je prepevala, čustva njemu so zbledela, kakor tujca sva bila. Kje njegova je ljubezen, ki mi grela je srce. kje njegov objem je nežen? Vse to izpuhtelo je. Ko lahko bi poletela tja med zvezde vrh neba, da bi z njimi zažarela brez bolečega srca.Kategorije
Sorodne objave
Modre misli in zgodbeResnični čudež: zvestoba resnici in dobremu
ZDRAVA OSNOVA ŽIVLJENJA Človekova rast se ne začne s tem, da bi moral za vsako ceno preseči vse svoje omejitve. Začne se s poštenim odnosom…
Modre misli in zgodbeDelček pot in celota
O sliki “Kamen, ki je že prehojen - ki so ga v vsej ljubezni za nas obdelali naši predhodniki. Pot, ki vodi naprej.” KO SE ČLOVEK PREBUDI V…
Modre misli in zgodbeEna zdrava hvaležnost
Na vrtu, ob poti, na mojem sprehodu pred 16 leti, stoji tih okras - labod, ki nosi zemljo in rastlino. Ob njem preprosta cvetlica, nežna, sk…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!