Srce mi joče...

Le kam potujemo z našo miselnostjo, ljubeznijo do materinega jezika, Smo pozabili da smo Slovenci? Naše obnašanje je nesprejemljivo! Slovenščino ignoriramo povsod… Začne se z reklamami elektronskih medijev, poimenovanjih prodajnih izdelkov, ko se na prvo mesto postavlja tuj jezik… Imamo slovenske besede poimenovanja, vendar je prevladala tuja beseda, ime proizvoda je za to prodajni proizvod boljši… ne, ni le naš odnos do SLOVENŠČINE, je takšen kot ne bi smel biti do MATERINŠČINE! Naš materinski jezik izginja, gre v pozabo. Izginja pa tudi naša identiteta, naš jaz. Razna poimenovanja najbolj različnih stvari,p predmetov, imena, vse se spreminja. Nas za naše sprejemanje, potujčevanje, Sprejemanje in teptanje SLOVENŠČINE ni sram? Povsod okoli nas je ta »moda« teptanje nečesa kar je osnova za obstoj našega jezika.. celo radijske postaje nam vsiljujejo, nas bombardirajo s tujo glasbo, besedo. Imena otrok, trgovin itd. nosijo tuja imena Le kdo lahko še ustavi, spremeni to? Včasih so naši zdomci v jutranjih urah, poslušali naše slovenske melodije, glasbo, zdaj pa je na prvo mesto postavljen tuj jezik, pesem iz držav ki niso slovenske, naše.. Res je, vse manj nas je Slovencev, Tiste ki pa še smo pa je potrebno pripraviti, saj bomo kmalu izginili iz zemljevidov, rodnost otrok že kaže na to, mogoče si to zaslužimo, tam zgoraj že vedo.