Diskriminatorni ukrep odloga plačila kredita

Varuh zaradi diskriminatornega ukrepa odloga plačila kredita Ministrstvu za finance predlaga spremembo zakona
V času epidemije koronavirusne bolezni se je veliko ljudi znašlo v težkem finančnem položaju, mnogo ljudi je ostalo brez dela in prihodkov. Ostale pa so jim kreditne obveznosti. Vlada RS je zato sprejela Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK). Varuh človekovih pravic pozdravlja ukrep koristi posameznim kreditojemalcem, saj jim olajša plačevanje kreditne obveznosti v stiski, v kateri so se znašli zaradi epidemije. Epidemija se šteje za višjo silo, tj. okoliščino, ki je (tudi skrben) posameznik ni mogel predvideti in nanjo tudi naknadno ni mogel vplivati.

Na Varuha človekovih pravic se je obrnila pobudnica, ki v Sloveniji dela in živi že 30 let, tukaj ima stalno prebivališče, toda nima slovenskega državljanstva. In prav to je bil razlog, da so ji na banki zavrnili vlogo za odlog plačevanja kredita. Po njenem mnenju jo je odločitev banke postavila v diskriminatoren položaj. Pri Varuhu ugotavljamo, da vladni ukrep ne izključuje le tistih fizičnih oseb, ki so državljani t. i. tretjih držav, temveč tudi državljane EU, ki prebivajo v Sloveniji skladno z Direktivo 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pri tem ni dvoma, da je temeljna in individualna pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic eden osrednjih gradnikov evropske integracije. Kot je Sodišče EU že večkrat poudarilo, je namen statusa državljana Unije, da so v enakem položaju in enako pravno obravnavani, neodvisno od državljanstva in brez poseganja v izjeme.

Poleg tega pa tudi ni videti stvarnega razloga (utemeljenega na javnem interesu ali pravicah drugih) za to, da do odloga ne bi bili upravičeni tisti nedržavljani, ki imajo izkazano tako trdno vez z državo (dovoljenje za stalno prebivanje), da so izenačeni z državljani glede upravičenosti do socialnovarstvenih prejemkov.

Nemožnost plačevanja kreditne obveznosti namreč lahko tako prizadene premoženjski položaj takega tujega državljana in njegove družine v Sloveniji, da utegne postati upravičen do socialnovarstvenih prejemkov (denarne socialne pomoči, subvencije najemnine ipd.), zaradi česar bi razlogi javnega interesa pravzaprav govorili v prid temu, da se med upravičence do odloga plačila kreditne obveznosti uvrsti tudi (vsaj še) tiste tuje državljane, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Sloveniji.

Varuh človekovih pravic zato Ministrstvu za finance predlaga, da pripravi predlog spremembe Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) tako, da med upravičence uvrsti tudi tiste kreditojemalce, ki sicer niso slovenski državljani, vendar imajo v Sloveniji stalno prebivališče.