Na morje, na morje zdaj grem,
tja sonce me vabi in tvoj objem.
V poletnih nočeh, v tvojih očeh,
čutim ljubezen, radost in smeh.
Morje tiho valovi,
v zraku čutim vonj soli,
ljudje sproščeno v senci ležijo,
da sončnim žarkom ubežijo.
Vročina pa prav nič ne pojenja,
tja proti poldnevu se še vzpenja.
Niti hladna pijača ne osveži,
telo pa bližine si vseeno želi.
Večer končno prinese sprostitev,
telesno bližino in osvežitev,
skupaj začutiva čar poletja,
vročih poljubov, poletnega cvetja.
JeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!