Ustavljen čas

Smo v obdobju, katerega ne bomo pozabili. Trenutek, ko se vsa zunanja dogajanja v družbi ustavijo in se s tem na nek način ustavi tudi naš vsakdan, naša rutina. Smo doma. Nekateri sami, večina pa s svojo družino.

Odvisni smo od informacij, ki jih dobimo preko medijev. Od njih sedaj izvemo kaj se dogaja okoli nas.

Informacije niso pozitivne. Naša naloga pa je ta, da ostanemo doma in s tem pripomoremo k razrešitvi. Taka je sedaj situacija. V tem trenutku pride jasno do izraza naš pravi obraz, oziroma naše pravo stanje duha. Ker smo na nek način primorani obrniti se navznoter se nam lahko dogaja marsikaj v tem času. Občutki postajajo z vsakim dnem močnejši.

Z vsakim trenutkom preživetim v samoti, smo bolj povezani. Dejansko se soočamo s sabo. Pa ne samo s sabo, ampak spoznavamo tudi bolje svoje bližnje. Sedaj smo skupaj ves čas, kot še nikoli. Ko smo na počitnicah, se lahko odmaknemo vsaki trenutek, gremo na sprehod, v trgovino, nekaj pojesti, na pijačo,…

Takrat smo svobodni, sami se odločamo kam bomo šli, po občutku ki nas vleče. Vendar tudi takrat le za nekaj časa, potem nas spet potegne vase nujna rutina, obveznosti.

Sedaj je drugače, pa vendarle podobno, z razliko, da tokrat ne moremo ven, ampak se lahko odpravimo le v sebe, v svojo notranjost. Dobro je izkoristiti ta čas, pogledati vase in opazovati reakcije, ki se dogajajo v nas samih, s pozornostjo. V popolnem miru in tišini, s polnim zavedanjem.

Vsaka informacija, ki pride od zunaj je sedaj toliko močnejša, saj nimamo več toliko stika z zunanjim svetom. Notranje reakcije so lahko zato toliko močnejše. Prihaja do občutkov straha, nemoči, osamljenosti, bolečine, evforije, sreče, veselja,pretekli spomini pridejo na plan, sanje so zelo intenzivne,….marsikaj.

Vsak občutek je dobrodošel, saj je v nas sedaj ta občutek resnica tega trenutka. Sedaj se v nas dogaja prav to in to sprejmemo. Noben občutek ni dober in noben ni slab. Občutek je občutek. Prav tako ta občutek ne ostane večno, pride in gre.

Narava občutka, je da se pojavi in potem izgine. Poizkušamo biti priča temu dogodku in se ne vpletamo v to, ampak smo samo opazovalci. Vdih, izdih. Obstaja samo sedanji trenutek. Te trenutke, ta čas lahko izkoristimo za svojo notranjo rast.

Be happy ☺

Prabha