
V skladu s slabšo napovedjo IPCC-ja o porastu gladine morja za 67 cm do 2100Ledeni plašč Grenlandije, ki je na nekaterih delih debel tudi do 3000 metrov, se taja veliko hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Tako bi bilo lahko do konca stoletja zaradi poplav obalnih območij po svetu ogroženih na milijone ljudi.
Od leta 1992 je Grenlandija izgubila 3,8 bilijona ton ledu, kar zadostuje za dvig morske gladine za 1,06 centimetra, ugotavlja študija, objavljena v decembrski številki v reviji Nature. Pokazala je, da se je stopnja izgube ledu, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v povprečju dosegla 33 milijard ton ledu letno, le v treh desetletjih povečala na 254 milijard ton.
Mnogi znanstveniki se bojijo, da je ledeni plašč zaradi globalnega segrevanja "na točki brez vrnitve", kar ima lahko katastrofalne posledice za človeštvo.
Leta 2013 je Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) podal splošno napoved, da se bodo do leta 2100 ob nadaljnjem globalnem segrevanju gladine morja dvignile za 60 centimetrov, kar bo zaradi letnih poplav obalnih območij ogrozilo 360 milijonov ljudi.
Zadnja študija pa ugotavlja, da je stopnja izginjanja ledu na Grenlandiji, ki je hitrejše od pričakovanj, v skladu s slabšo napovedjo IPCC, ki omenja kar 67-centimetrski dvig gladine morja.
"Tako na oko bi lahko rekli, da je zaradi vsakega centimetra povišanja morske gladine tveganju letnih poplav na obalah morij ogroženih dodatnih šest milijonov ljudi," je dejal soavtor študije profesor Andrew Shepherdz britanske Univerze Leeds.
"Ob trenutnih dogajanjih bo le zaradi tajanja ledu na Grenlandiji do konca stoletja poplavam vsako leto izpostavljenih 100 milijonov ljudi, če upoštevamo celoten dvig morske gladine, pa skupno 400 milijonov. Ne gre za malo verjetne dogodke ali majhen vpliv. To se dogaja in imelo bo uničujoče posledice ljudi na obalnih območjih."
Študija ugotavlja, da je polovica stajanega ledu posledica tajanja ledu na površju, druga polovica pa je posledica večjega tajanja ledenikov, ki jih sprožajo naraščajoče temperature oceanov.
Vir: rtvslo.si
Sorodne objave
EkologijaObresti ambicioznih podnebnih ukrepov: milijardne koristi, nova delovna mesta in boljše zd…
Okoljska organizacija Focus s konzorcijem Plan4Climate predstavlja raziskavo, ki kaže, da ambiciozni ukrepi za energetski prehod ne prinašaj…
EkologijaEnergetske skupnosti zadržujejo koristi v lokalnem okolju
S pospešenim razvojem tehnologij obnovljivih virov energije energetske skupnosti niso več ideja prihodnosti, temveč postajajo del sedanjosti…
EkologijaObnova narave mora postati osrednja državna naložba v varnost
Slovenija se sooča z vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami. Dosedanji odzivni mehanizmi - civilna zaščita, proračunske rezerve in pomoč hum…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!