
Ponovno je nad nami zvezda repatica kot takrat,
kakor takrat ko je tam naznanila skozi čas,
Njegov prihod, rojstvo Kristusovo,
odrešitev za mnogo ljudi,
za ljudi up včeraj,
danes jutri.
Ljudje so spoznavali moč vere, molitve,
sprejeli so Njegov nauk, zapovedi,
z vero v posmrtno življenje,
kjer bo nebeški raj poplačilo,
za dobra dela na zemlji,
pekel za pokoro…
V teh dneh bomo krasili Božično drevesce,
pod njim s kančkom zamisli jaslice,
ko pa bomo zaključili z vsem,
le še osvetlimo jalič, se,
z molitvijo v cerkvi,
ob rojstvu Jezusa
pr polnočnici.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!