Ekologija

Prihodnost deževnega gozda leži v naših rokah

05:02
Deli:
Prihodnost deževnega gozda leži v naših rokah

Nezakonita sečnja deževnega gozda se nadaljuje. Po besedah brazilskih znanstvenikov se bo amazonski deževni gozd do leta 2030 skrčil še za nadaljnjih 20 odstotkov. Posledice za Brazilijo in svetovno podnebje so nepopravljive.

Že dolgo je Greenpeace svaril pred tem, da bodo kmetje zavoljo povečanega povpraševanja po mesu in soji (za živalsko krmo), polja razširili in deževni gozd skrčili. Samo med decembrom 2007 je bilo skrčenih 7.000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda. Ekonomija je tista, ki nadzoruje ropanje gozda. Vedno ko narastejo cene, naraste tudi stopnja krčenja. Za zaustavitev krčenja deževnega gozda v Braziliji, se morajo ustvariti med seboj povezana varstvena območja. Znanstveniki imenujejo amazonski deževni gozd globalna klimatska naprava.

Vsakoletno ta naprava odda v ozračje okoli sedem milijard ton vode in tako ne uravnava zgolj podnebja v Južni Ameriki, ampak po vsem svetu. Krčenje amazonskega deževnega gozda škoduje zatorej dvojno: prvič se uničuje svetovna klimatska naprava, drugič se pri požarih v ozračje izpustijo velike količine ogljikovega dioksida.

Amazonski deževni gozd je največji še nedotaknjen deževni gozd na Zemlji. Ampak svetovno povpraševanje industrijskih držav in Kitajske po plemenitem lesu in soji kot hrani za krmo, ogroža vedno večje površine gozda. Naše povpraševanje po poceni mesu, podžiga povpraševanje po soji in s tem uničenje deževnih gozdov v Braziliji. Čas je, da tudi mi sprejmemo odgovornost za zaščito Amazonije.

Prevod: Valerija Hozjan
Vir: www.greenpeace.de/

Kategorije
Vam je bil članek všeč? Delite ga.
Deli:

Sorodne objave

Komentarji (2)

Prijavite se za komentiranje

Prijava
  • A
    AnaH·

    Če bi vsi ljudje zmanjšali uživanje mesa, mleka ipd. vsaj za četrtino, bi lahko nahranili vse ljudi na planetu in še deževni gozd, pljuča Zemlje, bi ohranili. In še manj živalskih muk in ubijanja bi težilo našo vest!

  • A
    AnaH·

    povzeto iz duhovnih razlag današnjim ljudem. Ogenj, zemlja, voda, zrak so vse manj poslušni človeku zaradi njegove neposlušnosti dobremu. Ko bo Zemlja povsem zdrsnila iz božjih rok, bo vsakdo požel lastno setev mnogih življenj. K vojni proti naravi in sebi je človeštvo nekoliko zavedla tudi Darwinova teorija, da zmaga močnejši. Mi pa se čudimo, kako je svet iztirjen. Takšen je zaradi nas, zaradi zgrešenih odločitev in nevednosti vsakega posameznika.