
Že dan rahlo nagibal se je v večer,
razmišljal sem grem v pravo smer,
a kmalu sem zaslišal tam teče žubori,
Mura ob mlinu na svojo dolgo pot hiti.
Tam brod ob reki, kolesje se je vrtelo,
vsa moč prenaša se v mlin tik ob Muri,
drobi, melje, dan v večer se spremenil,
iz zrnja v moko Babičev mlin bo dobil.
Menda bo dež slišim iz ust gospodarja,
bo potrebno ustavit mlin da ne bo težav,
kolesje se bo ustavilo, bo utihnil mlin,
Mura šepeta, vedno rada pomagam jim.
Hladen veter nič kaj nežen se razdaja,
zima, sneg bo, težko še daleč je do maja,
se narava v zimski spanec že odpravlja,
a mlin ob Muri s ponosom vas pozdravlja.
Jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!