Na robu obzorja

Moj pepel je veter odnesel, Razpršen sem sredi morja, In postal sem delček rdečega obzorja, Ki se preliva skozi barve valov, In obiščem te, ko me val naplavi domov. Veter me je raznesel. Morje me je vzelo, Tok me je ponesel. Zdaj sem obzorje. Moj pepel se je pomešal s soljo, Med drobnimi odtenki, ki jih morje nikoli ne povrne. Potegnil sem črto skozi obzorje, Postal sem luč, ki sveti skozi dolge poletne večere, Prežet sem z vonjem kovine in alg, Ko se morje razbesni, se prebudim kot surova moč oceana. In ko se voda razblini ob robu pomola, Me za hip predrami, ravno dovolj, Da pomislim nate, In se za trenutek vrnem k tebi.