
Ni lepšega kot jutranja je zarja,
sonce za goro že nas pozdravlja,
meglica v dolini tam se poslavlja,
sonce v dan na pot se odpravlja.
Pogledam na Alpe v soncu žare,
majhen oblaček naproti jim gre,
ptice veselo tam v gozdu žgolijo,
se lepega dneva na glas veselijo.
Sem tam ob hrastu zrem v dolino,
sonce pregnalo je meglo, sivino,
kjer srna na jasi se plašno ozira,
ko v goščavo nazaj spet oddirja.
A listje jesensko prekriva nam tla,
v mavričnih barvah jesen se igra,
v barvah čarobnih let iz dreves,
bo zima končala jesenski ta ples.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!