Asociacije na knjigo - Pletilke

Spoznal sem dve knjižici za otroke, avtorice: Alje Furlan Skromno povem, kako sem doživel predstavitev njenih knjig. Eno predstavitev je imela na Ozari v Novi Gorici, izčrpno nam je predstavila drobno knjižico z naslovom. -Velika knjiga o siru-. Predstavila jo je nam, ki nismo več v otroških letih, ter nam dovolila in pomagala, da smo sami odkrivali simboliko te knjige. Nekaj vrstic te knjižice in kratko asociacijo na to, bom napisal v komentar. Zdaj pa: Vtisi iz predstavitve knjižice za otroke z naslovom -Pletilke-, ki je bila v Novogoriški knjižnici Franceta Bevka Avtorice - Alje Furlan. Ker, je bila predstavitev namenjena otrokom, se je brala zgodbica v vsej enostavnosti, predvsem pa je bilo v tej predstavitvi, veliko topline ljubezni. V vseh vrsticah ob pripovedi z gospo pletilko, ki je zraven pletla, so otroci potipali klobčiče volne, ki so bile vse različne, ena je bolj mehka, druga debelejša, tretja malo trša, saj je bila že iz stare uporabljene volne in se je valovila kot »morje«. Potem so otroci pletilki pomagali razdreti staro, že iz pleteno volno, navijala jih je okoli njihovih rok, ki so jih veselo pomolili navzven. Bila je prisotna tudi ilustratorka, knjige Nataša Vertelj, ki je povedala, da ji za to knjigo ni bilo težko ustvariti risbe, saj jo je simbolika zgodbe tako navdihnila, da so se ilustracije, kar same risale in postale take, da se res enkratno prilegaj k zgodbi in otroškim srcem. Da bi začutili toplino resnice te predstavitve, poudarim še to, da so otroci pred koncem dobili »ovčko«, klobčič bele volne, ki so jo nežno in ljubeče stisnili k sebi k svojim srčkom in v zaupanju odšli domov. Ker je v njej zelo močna simbolika in smo pred novim letom, to pa se k temu tako prilega, sem se odločil napisati z dovoljenjem avtorice; Gospe Alje Furlan, kratke -Asociacije na knjigo - Pletilke -. Volna nežna mehka krotka voljna. Iz nje lahko naredimo čudeže. Ko smo voljni, krotki, nežni, mehki, lahko naredimo čudež. Pa ne voljni krotki, da lahko naredijo iz nas slabe misli kar hočejo, tu smo kot ljubeče roke, srca ljubezni, ki jih vodi glava prave intuicije in inspiracije, kar vodi trdne pletilke, da nam prav izoblikujejo življenje. Smo pa voljni, nežni, mehki, krotki za resnico izvirne ljubezni tako, da ji popolnoma dovolimo, da nas izoblikuje, mi pa to razodenemo. Nimamo zmeraj na razpolago nove volne, zato moramo podreti stara pletenja, stare misli in vzorce in napraviti iz njih nekaj, primernega času, okoliščinam in to izoblikovati. Stare misli so kot stari vzorci, ki jih moramo spreminjati tako, da se kar-seda približujemo k resničnemu in dobremu. Potem pride k nam belo jagnje in nam podari belo novo volno, in mi naredimo iz nje ljubeče, nekaj resnično novega, resničen čudež. Le ko oblikujemo v nezlomljivi ljubezni iz nedolžne mehkobe jagnjeta, takrat roke prav vodijo pletilke, da zmoremo narediti to, kar je vsem v dobro. Bela zima, bela volna prednovoletni čas in novo leto, nas ljubeče povabijo k delu, da ustvarimo v ljubezni do vsega in vseh, res nekaj čistega novega. Zima pobeli pokrajino s snegom, pripravljamo se za praznike in glej, babice, mamice, otroci pletilci, celo očetje, strici včasih pomagajo in začnejo ustvarjati nekaj resnično novega. Vsa srca se združijo, postanejo eno in tu je novo leto. In kakor pravi deklica Pavla in vsi otroci ob zgodbi, Če vam bo kdaj hudo -stisnite-, k sebi, »ovčko« klobčič bele volne. Napolnila vas bo čudežna blagost le tega in vam pokazala pravo pot iz težav. To je zmeraj bolje, kakor zamere in jeze, ki zapirajo vse poti, k pravim rešitvam. In iz srca hvala avtorici, pravljičarki - Alji Furlan, kakor tudi prisrčen pozdrav vsem. PS Ime gospe, ki je z otroci pletla volno mi ni znano, mogoče pa ga bo napisala, če bo hotela, avtorica Alja Furlan v komentarju.