
Ne vem če smo še ljudje ali raja,
le kaj vse se okoli nas dogaja…
Ljudje bežijo iščejo si kraj,
koder jim bo boljše,
sebi iščejo si raj…
Tam nekje mori se v imenu vere,
izginjajo mesta, vasi že cele,
kot da več ni domov,
za ljudmi je lov…
Kdo ima pravico da ljudi razdvaja,
jih deli v prave neprave vraga !
Zdaj trpijo bežijo drugam,
želijo mir, lepših sanj.
Smo brez moči le gledamo, strmimo,
se ob tem le prihodnosti bojimo,
čeprav vse najboljše želimo,
z njimi skozi čas hitimo.
So morda nekateri bežijo iz siromaštva,
drugim ni do smrti, zlavojskovanja,
morda tega vera ne dovoljuje,
nam razumevanje je še tuje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- DDesiree·
Prelepa pesem, Jože, čestitam ! Kot da si ubesedil moje misli, enako razmišljam. Lep pozdrav ! Desiree