Potenje ni nadloga!

Upamo, da ste vsi, ki berete naše novice, že spoznali, da higiena ne pomeni »ukinitve« potenja, saj bi s tem prezračevalne kanale našega telesa zablokirali z močnimi antiperspiranti.

Verjetno nam ni treba znova navajati že večkrat zapisanih seznamov snovi, ki si jih NE ŽELITE v svoji kozmetiki. Torej, potenje ni napaka in ni nadloga. Nadležen pa utegne biti vonj, ki se razvije, ko pot ostaja na koži in prihaja v stik z zrakom.

Ne preprečujte potenja! Ali lahko vplivamo na vonj svojega potu?

Seveda. Tako kot vsi telesni izločki tudi vonj našega potu pove veliko o tem, kaj smo jedli, koliko smo spili in kako se počutimo.

Na vonj potu lahko vplivamo na več načinov. Lahko ga razredčimo, tako da poskrbimo za boljšo hidriranost telesa. Kljub temu da se bomo enako potili, bo tisto, kar izloča naša koža, manj intenzivnega vonja.

Drugi način bi lahko imenovali »klin se s klinom zbija«. Bolj intenzivno potenje očisti naše pore, zato je vonj potu čedalje blažji. Verjetno ste to že ugotovili, ko ste hodili v hribe. Ko se posušijo naše močno prepotene majice, začuda nimajo vonja. Tudi pot športnikov je skoraj brez vonja, ker se njihovo telo dobesedno nenehno spira. Podobno velja tudi za vonj ljudi, ki redno uporabljajo savno. Seveda to pomeni, da moramo izgubljene elektrolite sproti nadomeščati, o čemer smo že pisali v članku o hidraciji.

Tretji način vplivanja na vonjave, ki jih oddajamo, se začne pri naših ustih. Česen, čebula, alkohol, meso ipd. še kako zakisajo vonj našega potu. Uživanje večjih količin bazične hrane pa nas povsem drugače odišavi.

Verjetno ste opazili, da na vonj potu zelo vpliva tudi naše razpoloženje. Vonj potu, ki ga povzroči stres, je »strupeno smrdeč« in povsem drugačen od tistega, ki nas oblije, ko kolesarimo ali plešemo. Pri prvem skuša telo s potenjem čim prej sprati stresne hormone, ki so se v trenutku stresnega odziva izločili – zato je sestava takšnega potu povsem drugačna. Zaradi enakega razloga bo vsaka žival hitro zavohala vaš strah, ker pot ne laže.

Ne glede na vonj, ki nastaja s potenjem, strategija blokiranja potenja ni modra odločitev. Oviranje naravnih funkcij telesa je vedno nespametno početje, ki prej ali slej pripelje do okvar. Če potenje zaviramo, obremenjujemo bezgavke, v katere se strupi, ki niso mogli iz telesa, vračajo. S tem škodujemo lastnemu imunskemu sistemu, ker za čiščenje telesa uničimo veliko več imunskih celic, kot je načrtovala narava.

Prava strategija je predvsem ustaviti razkroj potu, ker šele v tej fazi nastaja to, kar nas moti – neprijeten vonj. Z razkrojem potu se ukvarjajo bakterije, ki prebivajo v povrhnjici naše kože.

Če to vemo, se lahko nad neprijetne vonjave spravimo tudi veliko bolj nežno. Malo sode bikarbone, sol, kokosova maščoba, ki razkraja številne ovojnice mikroorganizmov, eterična olja sivke, vrtnic, citrusov in številnih drugih rastlin s protimikrobnim delovanjem, aloe vera in druge rastline, ki delujejo zaščitno do kože – vse našteto lahko omogoči, da dosežemo želeni cilj in ob tem ne tvegamo zdravja.

Kakšna je vaša embalaža?

Ni vseeno, ali ste oblečeni v najlonsko vrečo ali v naravne materiale. Če ste nagnjeni k potenju, bo to bolj intenzivno, kadar je dihanje kože dodatno zavrto z umetnimi materiali. Za zniževanje temperature kože se najbolj obnesejo materiali iz konoplje, lana, bambusa in svile.

Sodobno spodnje perilo je vse pogosteje izdelano iz umetnih materialov, kar le povečuje težave s kožo, spodnjice in tangice iz takšnih materialov pa pregrevajo tudi sluznice in ustvarjajo ugodne pogoje za vnetne procese.

Živa Žagar

Vir: zazdravje.net