Proizvodnja hrane se bo do leta 2050 morala povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva, po drugi strani pa globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane.
Po nekaterih podatkih ima zavržena hrana celo večji vpliv na podnebne spremembe kot plastika, njeno preprečevanje pa prispeva k več ciljem mednarodne Agende 2030 za trajnostni razvoj. Z namenom doseganja teh ciljev so Ekologi brez meja pripravili priročnik za zmanjševanje zavržkov v gospodinjstvih, javnih in izobraževalnih ustanovah, pri gostincih in trgovcih. Ekologi brez meja so problematiko zavržene hrane že leta 2013 postavili na ‘meni’ slovenskih medijev in javnosti. Že sedem let tako kontinuirano izpostavljajo pomembnost reševanja tega izziva sodobne družbe. V preteklih letih so se posvetili predvsem gospodinjstvom in javnim ustanovam, tokrat pa so v ozir vzeli glavne postojanke od ‘vil do vilic’, kjer prihaja do zavržkov.
Za gospodinjstva, javne in izobraževalne ustanove ter gostince in trgovce so v brezplačni publikaciji zbrali ključne korake za preprečevanje nastajanja zavržene hrane in dodatne namige ter dobre prakse iz tujine, s katerimi lahko na enostaven in kreativen način pripomoremo k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe.
Čips iz krompirjevih olupkov, ‘ekonadzorniki’ in ukinitev ‘all you can it’ ponudbe je le nekaj ukrepov, s katerimi Ekologi nagovarjajo različne ciljne skupine prehranske verige. Prav vsem pa je skupna potreba po seznanitvi z dejanskim stanjem. Večinoma se namreč ne zavedamo, kako ravnamo s hrano ter si domišljamo, da smo skrbni, varčni in da se nekaterih postopkov pač ne da spreminjati.
Šele ko se bomo soočili z rezultati spremljanja zavržkov hrane, bomo lahko tudi ukrepali. Pomemben pogoj za uvajanje ukrepov pa je tudi proaktivno pozitivno razmišljanje in ne iskanje ovir, ki jih zapakiramo v večkrat slišani izgovor: se ne da! Da se! Če lahko rešimo hrano, lahko rešimo tudi planet.
Priročnik je nastal s finančno podporo Evropske unije v sklopu programa Trajnostna Evropa za vse.
Sorodne objave
EkologijaObresti ambicioznih podnebnih ukrepov: milijardne koristi, nova delovna mesta in boljše zd…
Okoljska organizacija Focus s konzorcijem Plan4Climate predstavlja raziskavo, ki kaže, da ambiciozni ukrepi za energetski prehod ne prinašaj…
EkologijaEnergetske skupnosti zadržujejo koristi v lokalnem okolju
S pospešenim razvojem tehnologij obnovljivih virov energije energetske skupnosti niso več ideja prihodnosti, temveč postajajo del sedanjosti…
EkologijaObnova narave mora postati osrednja državna naložba v varnost
Slovenija se sooča z vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami. Dosedanji odzivni mehanizmi - civilna zaščita, proračunske rezerve in pomoč hum…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- AAnaH·
Leta 2050? Prepričana sem, da Zemlja takrat ne bo prenaseljena, temveč bo na njej sposobna živeti le še peščica ljudi. dobrih ljudi! Z drugimi, ki smo zlorabili gostoljubnost Zemlje, pa nas bo pogoltnila ali odplavila. Tako nakazuje le sestankovanje odločilnih in skoraj nikakršno ukrepanje za rešitev življenja na planetu.