
Usmiljenje je lažni obliž.
Priklanja se občutju nemoči
in mu daje potuho.
Kastrira Človekovo dostojanstvo.
Na pozabljen Božji dar Človeku,
nameče prezir.
Pohodi Moč, ki bi rada zrasla,
verigam doda nove verige.
Sočutje je srčna roža.
Diši in cveti.
Ranjenemu kastrirancu
podari upanje, vrednost,
ki jo je vanj vdahnil Bog.
Vzpodbuja kalečo Moč v njem.
Ploska prebujenemu dostojanstvu.
Hvali veličino ustvarjenih stvaritev.
Vsak ima Moč, da si ustvari,
kar potrebuje in kar si želi.
Ni revnih ljudi.
Kdor tako misli o sebi ali o drugih,
se je izgubil in pozabil Resnico.
Zdaj se je naj spomni
in tu si, da mu pri tem pomagaš.
Ker s tem pomagaš tudi sebi.
Na tiste, ki se valjajo v prahu
in so zaklenjeni v lažni nemoči,
le sij s srčnim sočutjem,
ki je eden od obrazov Ljubezni.
Tako raste tudi tvoja srčna Moč,
ki hrani vse tvoje ustvarjalne moči.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- AAnaH·
Hvaležno sprejemam pesmi, ki nam jih vsem namenjajo Bardske strune. Osvežujoče resne so.