Vso noč sem pred oknom stal,
Koliko besed sem izgovoril v nebo,
Nikogar, da bi me poslušal,
Nikogar, da bi me bodril,
Sem čakal na tvoj znak,
Poslušal sem le vetra glas,
Vse te hladne večere,
Premražen in lačen,
Sem te čakal vso noč,
Nenadoma si me prijela za dlan,
In odpeljala s sabo stran,
Od takrat te več ne izpustim,
Ob tebi sem se spremenil,
Zdaj sem boljši kot sem kadarkoli bil.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!