Staraš se počasi,
Kot vino, ki zori v sodu,
In je vsako leto bolj žlahtno,
Čudovita si kot stara oljka,
Katere gube poudarijo mogočen značaj,
Ki se skriva pod njenim lubjem,
Velikokrat spominjaš na morje,
Na trenutke si popolnoma mirna,
Popolnoma spokojna,
V naslednjem hipu kot nevihta,
Navihana in polna življenja,
Topla in prijetna,
Kot prvi ogenj, pred začetkom dolge zime.
Kategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- NNan·
zelo mlada pesem :)