Je pesem tista ki nas razveseli,
Druži skozi življenje vse dni,
Morda smo spoznali v njej sebe,
Začutili njen dih ki seže v srce.
Nas spomni mladosti, rož na trati,
Cvetočih vrtnic tamkaj na vasi,
Objema ko srce srcu je spregovorilo,
Pod zvezdnim nebom se je zgodilo.
In pesem je družila, odmevala naokrog,
Opevala takrat nešteto je lepot,
A vselej v verze vtkana ljubezen, verzi,
Ki jim prisluhnemo v noč, v sanjah.
Naj pesem druži nas le razveseljuje,
V srcu nas vselej pomlajuje,
Kot čaroben makov cvet,
Tam na jasi z njim metuljev let.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaSi res svoboda?
Zjutraj obljubimo zvestobo zaslonu, Še preden skozi okno užijemo svetlobo, Prvi glas dneva ni nikoli naš, Nekdo nam ga tiho polaga v dlan. D…
PoezijaVrt pozabljenih bogov
Ko pade večer čez marmorne vrtove, In luna prebudi pozlačeni mah, Se vrtnice sklonijo k praznim vodnjakom, Na njihovih listih se rojeva zvez…
PoezijaMoj najlepši spomin
Noč je legla čez mesto, In veter odpira svet, Nekje pod nama gorijo še ceste, Ki vodijo v tvoje srce. Ti stojiš pri vratih, Z jutrom v očeh,…
Komentarji (1)
Prijavite se za komentiranje
Prijava- Jjože.k·
Ko sestavim pesem vedno ugotovim da bi lahko še kaj spremenil, da bi bila boljša.Na nek način pesem živi in se spreminja... Hvala uredništvu za izbor ! lep pozdrav in hvala vsem ki sledite mojim verzom !